Get Adobe Flash player

Občina Rogaška Slatina


ROGAŠKA SLATINA - ZGODOVINA

Vrelci rogaške so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku, ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro« (za bolnike sem obdal z zidom). Poročilo iz začetka 17. stoletja navaja, da je leta 1598 rogaške vrelce obiskal Wolf Ungnad, sin štajerskega deželnega glavarja (prvi po imenu znani obiskovalec Rogaške Slatine). Sredi 17. stoletja je s pitjem rogaške ozdravel hrvaški ban, grof Peter Zrinski. Pod vplivom novodobnega razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se rogaški posvetili zdravniki pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr. Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor.

 

V 18. stoletju so se starem gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje in za balneološko rabo rogaške. Leta 1803 so posest okrog vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa Attemsa. Ob njih nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Pomen in popularnost nove ustanove sta začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, srečališče štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžarske in balkanske elite, ter tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven.

 

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. v 60-tih letih 20. stoletja se je kraj začel širiti tudi proti severu in zaobsegel tudi sosednjo Ratansko vas. Število prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli, višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala občinsko središče.

 

ROGAŠKA SLATINA - najlepše urejen izrazito turistični kraj Slovenije v letu 2009

Turistična zveza Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Tűrka in v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in za okolje in prostor, v letu 2009 organizira že 18. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna. Rogaška Slatina je na tekmovanju prejela laskavi naziv NAJLEPŠE UREJEN IZRAZITO TURISTIČNI KRAJ. Tako dobro uvrstitev je Rogaška Slatina prejela tudi leta 2006.

 

ROGAŠKA SLATINA PREJELA NA EVROPSKEM TEKMOVANJU V UREJENOSTI OKOLJA SREBRNO MEDALJO ENTENTE FLORALE 2008 IN POSEBNO PRIZNANJE ZA SKRB ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI

 

   

 

Srebrna plaketa Entente Florale 2008

 

Posebno priznanje

V Rogaški Slatini so konec tedna odprli še en odsek kolesarskih stez, 1,2 kilometra dolgi odsek med Tekačevim in središčem Rogaške Slatine. To je del glavne kolesarske povezave na relaciji Celje-Dobovec. Tudi pri uresničitvi tega projekta sta sodelovala slatinska občina in Direkcija RS za ceste.


To naložbo v skupni vrednosti skoraj 1,2 milijona evrov, 41 odstotkov je prispevala Občina Rogaška Slatina, preostalo Državna direkcija za ceste, so uresničili v dveh delih. V prvem so zgradili 700 metrov kolesarske steze, razširili in uredili so tudi železniški prehod pri Treh ribnikih. Tu so na območju prehoda na obeh straneh zgradili skupni kolesarski pas in pločnik za pešce. V drugem delu so zgradili še kolesarsko stezo in pločnik ter uredili javno razsvetljavo v dolžini 500 metrov, zgraditi pa so morali še 120 metrov opornega zidu. S tem odsekom kolesarskih stez so v Rogaški Slatini še ojačali mrežo tovrstnih povezav ter tako poskrbeli za uporabnike teh vozil, ki potujejo skozi njihov kraj, pa tudi za goste tega zdraviliškega kraja, ki radi sedajo na kolo.

Da so v tej občini resnično veliko naredili za kolesarje, kaže tudi priznanje, ki so ga prejeli ob otvoritvi novega odseka kolesarskih stez. Predstavnika Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru Drago Sever in Sebastian Toplak (ta fakulteta je nacionalni koordinator evropskega projekta Bypad Platform) sta županu Branku Kidričupredala certifikat Bypad. Z njim se je Rogaška Slatina dejansko "zapeljala" na kolesarski zemljevid Evrope. Pridružila se je več kot osemdesetim mestom in občinam v enaindvajsetih državah, ki so prejeli tak certifikat. Občina Rogaška Slatina je na štiristopenjski lestvici vrednotenja kakovosti kolesarske politike dosegla tretjo razvojno stopnjo. Med slovenskimi mesti, ki so se že pridružila tej kolesarski družbi (Maribor, Murska Sobota, Kranj, Škofja Loka, Domžale, Brežice), pa je osvojila največ točk. Po mnenju predstavnikov mariborske fakultete lahko ob nadaljnjem izvajanju vseh ukrepov za izboljšanje kolesarskega prometa že v dveh, treh letih dosežejo najvišjo stopnjo.

http://www.vecer.com/clanek2010062205552201

GRAND HOTEL DONAT

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA

ZDRAVILIŠKI CENTER ROGAŠKA SLATINA

Občina Rogatec

http://www.rogatec.net/

Občina Rogatec se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije. Leži na prehodu južnih obronkov vinorodnih Haloz v dolino zelenega Posotelja. Na tem majhnem območju, stisnjenem med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, se skrivajo drobni, a redki in dragoceni biseri narave, kulturne ter zgodovinske dediščine. Tukaj so se že v preteklosti križale pomembne prometne in trgovske poti. Prav ugodni legi na prehodu iz predalpskega v panonski svet gre zahvala, da se Rogatec s 700-letnimi trškimi pravicami uvršča med najstarejše trge na Slovenskem. Kot naselbina se omenja že v rimski dobi. Pretežni del zgodovine pa je bil Rogatec cvetoče naselje raznih obrtnikov in trgovcev. Danes se občina Rogatec zaradi naravnih značilnosti, neokrnjene krajine in kulturnoumetniških spomenikov usmerja v razvoj podjetništva,turizma in storitvenih dejavnosti.

Če se najprej pomudimo v samem trgu Rogatec, hitro opazimo, da razgibana preteklost na poseben način odseva iz same arhitekture dobro ohranjenega starega trškega jedra z Marijinim znamenjem na sredini trga. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v prejšnjem in 1.pol. tega stoletja (kamniti brusi). Nad trgom se v svoji prav zaščitniški podobi dviguje nadžupnijska baročna cerkev sv. Jerneja iz 1.pol. 18. stoletja, obdana z mogočnim kamnitim obzidjem in zasluži posebno pozornost zaradi izjemnih fresk v notranjosti (baročna iluzionistična poslikava), oltarjev (Štefan, Anton in Janez Jurij Mersi, J. Straub) ter oltarnih slik (A.Lerchinger, V.Metzinger). Na hribu nad cerkvijo so še vidne razvaline srednjeveškega gradu iz konca 12.stoletja.

Po sprehajalni poti preko hriba ali pa iz trga po ozki ulici, mimo gradu Strmol iz 15. stoletja, pridemo do etnološkega parka - Muzeja na prostem Rogatec.

Ta kulturni spomenik je gotovo najzanimivejša turistična znamenitost občine. V njem je prikazana arhitektura tipične srednještajerske kmetije subpanonskega tipa. Z obnavljanjem starih kmečkih stavb in programsko dejavnostjo skrbijo v muzeju za ohranjanje dediščine ljudskega stavbarstva in oživljanje kulturnega izročila ljudi, ki so živeli v času od konca 18. in v 1.pol. tega stoletja v krajih južno pod Donačko goro in Bočem.

fotografije Rudolf Krebs

Na severu se iz mehke hribovite pokrajine, poseljene z manjšimi kmetijami, vinogradi in prijaznimi ljudmi, gospodovalno dviguje Donačka gora (882 m), ki jo domačini radi imenujemo tudi ,štajerski Triglav', saj so z južne strani že iz doline lepo vidni njeni trije vrhovi. Je del zaščitenega območja ,Krajinskega parka Boč - Donačka gora'. Na njenem severnem pobočju se namreč razteza zaščiten del pragozda, na gori pa najdemo tudi rastišča redkih rastlinskih posebnosti, t.j. hoppejev klinček in na svetu edinstven juvanov netresk. Na goro vodijo dobro vzdrževane planinske poti, na zahodnem sedlu pod vrhom pa si lahko oddahnemo v oskrbovanem planinskem domu. Severno pobočje je posejano z ostanki kamnoseških delavnic, kjer so prejšnje čase klesali kamne za žrmlje.

Sedaj pa skočimo še v Log, predel hribovitega Maclja na vzhodu občine, kjer izvira reka Sotla. Do izvira vodi markirana pot, iz doline pod Donačko pa je preko Loga na jug speljana tudi novo asfaltirana cesta v dolino Sotle. Ta cesta pelje tudi mimo opuščenega veličastnega kamnoloma, mnogo manjših pa se skriva v zavetju prostranih gozdov. Neokrnjena narava in gostoljubni prebivalci Loga vabijo vse tiste, ki utrujeni od hrupnega vsakdanjika še znajo prisluhniti naravi in njeni govorici.

Občani Rogatca se vse bolj zavedajo naravnega in kulturnega bogastva njihove majhne pokrajine ter izročila naših prednikov, da je treba vztrajati in slediti novim tokovom, a ostati zvest svojim koreninam. Zato se združujejo in delajo v več kot desetih prostovoljnih društvih. So ponosni in veseli ljudje odprtih src, ki svojo radost in optimizem radi delijo z drugimi. Vabijo vas, da se oglasite pri njih in jih kdaj obiščete! Morda bodo v njihovem bogatem izročilu preteklosti skupaj našli odgovore za sedanjost - zlasti danes, ob prelomu tisočletja, ko se vedno znova sprašujemo, kaj smo, od kod smo in kam gremo.

fotografija Tomo Jeseničnik


Muzej na prostem Rogatec je doslej največji muzej na prostem na Slovenskem. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih,  zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo, zato je bil z odlokom Vlade Republike  Slovenije leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (UL RS 81/99). V njem je predstavljeno življenje in  delo kmetov in obrtnikov 19. in začetka 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja.  Petnajst različnih prenesenih ali rekonstruiranih objektov ter spremljajočih funkcijskih prvin je na muzejskem prostoru  zasnovanih v treh različnih sklopih. Domačijo sestavljajo rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita z ograjenim vrtom, gospodarsko  poslopje z gnojiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjaki in kozolec. Upravni del predstavlja ,loden', prvotno trška trgovina z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnimi prostori. V tretjem sklopu pa je gostinski del z vinsko kletjo v funkciji ,pušenšanka' in značilno zasajenimi brajdami.
Muzej na prostem Rogatec je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta.
V prihodnje je načrtovana širitev muzeja (potrjena z Ureditvenim načrtom leta1998) s predstavitvijo tipološko raznolikega stavbnega in kulturnega izročila: domačijo malega kmeta in kamnarja, kamnjarsko bajto kot delavnico, vinsko kletjo in sušilnico za sadje in lan.
Muzej na prostem Rogatec je namenjen trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih vrednot, predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ (na samem mestu) ter v medijih, učno-demonstracijskemu delu ter znanstvenoraziskovalnemu delu.

Več..  http://www.muzej-rogatec.si/Info.htm

 

Dvorec Strmol. V severozahodnem območju Rogatca je dvorec Strmol. Prvotni grad je bil omenjen leta 1436. Sprva je bil obrambni stolp, iz katerega se je postopoma razvil v graščino. Konec 17. stoletja je graščina izgubila prvotno obrambno vlogo in je skozi časovna obdobja služila različnim namenom. Dvorec ima renesančno zasnovo s pozneje dodanimi elementi baroka. Leta 2003 je bil dvorec obnovljen in bil razglašen za kulturni spomenik. V gradu je rekonstrukcija nekdanje grajske črne kuhinje z odprtim ognjiščem in zidano napo. V gradu so obnovljene dvorane, ki danes služijo družabnim dogodkom.


Občina Podčetrtek


  Test

 

 TZS podeluje Olimju priznanje za 1. mesto v kategoriji izletniški kraji 2011.

 

 

 

OBČINA PODČETRTEK

občina podčetrtek

Turistična infrastruktura v razmahu

Občina Podčetrtek ima le 3400 prebivalcev in se razprostira na 60 - ih kvadratnih kilometrih in je izrazito turistična občina. Posebno skrb namenjajo urejanju in gradnji turistične infrastrukture. Dokončana je vinsko turistična cesta VTC 10, ki zagotavlja nove razvojne možnosti številnih turističnih kmetij ob njej, mnogih kleti tamkajšnjih vinogradnikov, zagotovo pa je ob njej veliko možnosti za odprtje še kakšne nove turistične ponudbe, ki bazira na prodaji vrhunskih vin in domačih dobrot izpod rok pridnih prebivalcev. Poleg VTC 10 v Občini Podčetrtek vseskozi skrbijo za urejanje lokalnih cest,  ki na eni strani zagotavljajo kvalitetnejše življenje občanov, po drugi spet pa lepšajo podobo same občine.

 

Velik korak v razvoju in dodatni turistični ponudbi pa krajem daje gradnja kolesarskih stez. Dokončana je kolesarska steza Podčetrtek - Imeno, kolesarske steze pa bodo v prihodnjih letih povezale celotno občino, saj so za izgradnjo že pripravljeni ustrezni projekti, izbrane trase poteka kolesarskih stez, ki bodo zagotovo pritegnile številne turiste, ki si bodo želeli lepoto teh krajev spoznavati kar na kolesu.

Pomemben prispevek pri razvoju športnega turizma je atletski stadion s 400 metrsko atletsko stezo in nogometnim igriščem ter možnostjo skakanja v daljino in višino, metanjem kladiva in krogle ter skakanja s palico. Le ta zagotavlja športno udejstvovanje v okviru pouka športne vzgoje za učence tamkajšnje osnovne šole, na njem se odvijajo števili treningi domačih športnih ekip ter razne priprave in treninge športnikov in nogometnih ekip iz Slovenije in tujine.

Velika pridobitev športnega turizma pa je Večnamenska športna dvorana Podčetrtek. V njej je možno izvajati vse vrste dvoranskih športov in različne vrste prireditev. Ima igrišče za košarko, nogomet, rokomet, odbojko, tenis, badminton in za squash ter 7,4 m visoko plezalno steno na skupno 3400 m2 površine. Večnamenska športna dvorana je takoj po odprtju postala priljubljena lokacija za priprave predvsem rokometnih in košarkaških ekip iz Slovenije in tujine. Večnamenska športna dvorana pa je zelo uspešno prestala tudi krst organizacije ostalih prireditev. Tako se pod eno streho lahko odvijajo večje občinske prireditve, zelo dober odziv obiskovalcev pa so doživeli že organizirani koncerti vseh zvrsti glasbe.

Prireditve

Mnoga zelo aktivna društva v občini ,so poleg Turizma Podčetrtek, GIZ nosilci številnih dobro obiskanih prireditev. Mnoge med njimi kot so Konjske dirke na hipodromu v Imenem, Virštanjska noč, Klopočeva nedelja, tradicionalni sejmi, Kmečka parada, Martinov pohod, … privabljajo domačine in obiskovalce iz bližnje okolice ter širšega slovenskega prostora.

 

Gospodarstvo

Osnovne gospodarske dejavnosti Občine Podčetrtek so turizem, kmetijstvo in obrt. Na teh panogah temeljita trenutni gospodarski utrip in nadaljnji razvoj celotne občine.

Paradni konj turizma v občini so vsekakor Terme Olimia, sodobni termalni center, ki sledi zdravemu načinu življenja.

 

Terme Olimia

 

fotografije: Rudolf Krebs

Vso preteklost Obsotelja je mogoče zapisati v legendo o iskanju čudodelne rože, tiste, ki bo podarila vsemogočno moč. To je mit o neusahljivem viru nenehno porajajočega se življenja, ki že dolga stoletja preveva vse bitje teh krajev in vse delovanje njihovih prebivalcev. Takšno središče obsoteljskega življenja so danes Terme Olimia.

Terme Olimia, ki so se v zadnjih desetletjih razvile v Podčetrtku, nedaleč od slavnega Olimja, so svojo moč za prihodnost in svoje razloge za ponos našle v bogatih tradicijah preteklosti. Združile so jih z novim pogledom na zdravilnost narave same. Kot nekoč Pavlinci, tudi današnji strokovnjaki združujejo spoznanja sodobne znanosti z zdravilno učinkovitostjo narave. Legendo o iskanju čudodelne rože so obogatili s celovito wellness ponudbo, ki skupaj z blagodejnimi učinki termalne vode vodi k preporodu telesa in duha.

 

Danes so Terme Olimia priljubljen cilj za vse, ki si želijo več kot le blagodejnih učinkov termalne vode. V Termah Olimia wellnes postaja filozofija in način življenja. Wellnes vključuje spoštljivo skrb za lastno telo, sproščanje za krepitev psihičnega ravnovesja, upoštevanje načel zdravega življenja in zavedanje lastnih moči za ohranjanje vitalnosti. Wellnes pa ni samo kopanje v termalni vodi, ki ima blagodejne učinke na telo (revmatična obolenja, kožne bolezni, arterijsko obtočne motnje, stanja po operativnih posegih in poškodbah kosti in mišic ter prizadetosti perifernega živčevja), temveč tudi kot način življenja.

V celoviti in kakovostni wellnes ponudbi, ki jo Terme Olimia nudijo, so vključeni preventivni programi, prilagojeni za posameznikove želje in potrebe, najsodobnejši svet savn, odlični lepotni programi, spa terapije in kozmetične storitve, izzivi za adrenalinska vodna doživetja in možnosti rekreacije. Gosti se lahko odločijo za aktiven oddih v naravi in se okrepijo s plavanjem, telovadbo, fitnesom ali pa preizkusijo v lovu, ribolovu, streljanju, jahanju ali golfu. Za mirnejše spoznavanje narave vabijo travniki in gozdovi z obiljem gob ter okoliški kraji z raznolikimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.

Za lahkotnost bivanja je poskrbljeno v dveh visoko kvalitetnih hotelih 4*: v Wellnes hotelu Sotelia, nagrajen s Plečnikovo nagrado, in prenovljenem hotelu Breza, ki sta zasnovana za ljudi, ki zahtevajo najboljše in si želijo tesne povezanosti z naravo. Dušo in telo gostje nahranijo v več wellnes centrih: Wellnes center Termalia, preverijo ali vzdržujejo zdravje v Centru zdravja Olimia s ponudbo preventivnih programov ter Spa&Beauty centru z eksotično ponudbo kopeli, masaž in drugih raznovrstnih terapij, ki zagotavljajo resničen oddih in nepozabno sprostitev.

Najnovejša in luksuzna pridobitev je Wellnes Orhidelia, kjer se med popolnim razvajanjem telesa in duha doživi prebujenje ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. Wellnes Orhidelia je arhitekturna poezija očem in kolaž izbranih luksuznih detajlov duši. Je praznik originalnosti in presežek čutnosti. Kjer ste lahko kadar koli in kjer koli vedno sami v intimi svojih misli in čutnih doživetij. Wellnes Orhidelia se je v letu 2009 uvrstila v ožji izbor 11 finalistov World Architecture Festivala 2009, v kategoriji »Holiday«. Ter Wellnes Orhidelia je v kategoriji Turizem - veliki po izboru obiskovalcev in strokovne žirije postal najboljši wellnes v Sloveniji v sezoni 2009/2010.


Podčetrtek in okolica

Poleg Term Olimia pa lahko obiskovalci prenočijo še v zasebnih sobah in apartmajih, ter uživajo ob kulinaričnih dobrotah številnih gostišč in turističnih kmetijah.

Vsak, ki obišče Občino Podčetrtek se zagotovo ustavi v Olimju, kjer so mnoge zanimivosti vredne ogleda tako za stacionarne goste kot za dnevne izletnike. Nihče ne more mimo Minoritskega samostana Olimje, ne da bi si ogledal baročno cerkev in eno najstarejših lekarn v Evropi, z urejenim zeliščnim vrtom ter prodajalno z zeliščnimi pripravki. V neposredni bližini je čokoladnica Syncerus, kjer ročno delajo domače praline in druge čokoladne sladkosti. Obsotelje nudi neomejene možnosti za pohajkovanje, kolesarjenje, neposreden stik z naravo. Jelenov greben pritegne obiskovalce s stoglavo čredo jelenov, bogato gostinsko ponudbo in trgovino z lastnimi proizvodi. Ne daleč vstran je Dežela pravljic in domišljije, nad katero se navdušujejo predvsem najmlajši. Domačija Haler slovi po doma varjenem Haler pivu in pivskih jedeh. V Olimju se lahko pomerite tudi v golfu, na igrišču z devetimi luknjami. Na Domačiji Amon pa nato degustirate njihovo vrhunska domača vina in uživate v kulinaričnih dobrotah. Ne nazadnje je zanimiva za ogled še Domačija Mraz s številnimi malimi okrasnimi živalmi, Muzej kmečke opreme…

Neokrnjena narava daje možnosti za uživanje kolesarjem in pohodnikom po urejenih gozdnih poteh. V našo občino sega velik del Kozjanskega parka vse do Olimja, kjer je zanimiva pohodna učna geološka pot Rudnica –Virštanj. Skozi naše kraje še potekajo evropska pešpot E7, Emina romarska pot, Slomškova pot, Zagorska planinska pot in številne kolesarske poti tudi preko Sotle na območju turistične cone, Sotla dolina zdravja.

Urejenost in lepota teh krajev pa je v letu 2009 prepričala tudi strogo evropsko komisijo, ki je v tekmovanju Entente Florale vasi Olimje dodelila zlato medaljo.

 

 

 

 

 

 

Turizem Podčetrtek, Giz
Škofja gora 1
3254 Podčetrtek

 

T +386 3 810 90 13 | F +386 3 810 90 14
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. | www.turizem-podcetrtek.si

www.podcetrtek.eu