ROGAŠKA SLATINA - ZGODOVINA

Vrelci rogaške so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku, ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro« (za bolnike sem obdal z zidom). Poročilo iz začetka 17. stoletja navaja, da je leta 1598 rogaške vrelce obiskal Wolf Ungnad, sin štajerskega deželnega glavarja (prvi po imenu znani obiskovalec Rogaške Slatine). Sredi 17. stoletja je s pitjem rogaške ozdravel hrvaški ban, grof Peter Zrinski. Pod vplivom novodobnega razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se rogaški posvetili zdravniki pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr. Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor.

V 18. stoletju so se starem gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje in za balneološko rabo rogaške. Leta 1803 so posest okrog vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa Attemsa. Ob njih nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Pomen in popularnost nove ustanove sta začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, srečališče štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžarske in balkanske elite, ter tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven.

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. v 60-tih letih 20. stoletja se je kraj začel širiti tudi proti severu in zaobsegel tudi sosednjo Ratansko vas. Število prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli, višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala občinsko središče.

ROGAŠKA SLATINA - najlepše urejen izrazito turistični kraj Slovenije v letu 2009

Turistična zveza Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Tűrka in v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in za okolje in prostor, v letu 2009 organizira že 18. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna. Rogaška Slatina je na tekmovanju prejela laskavi naziv NAJLEPŠE UREJEN IZRAZITO TURISTIČNI KRAJ. Tako dobro uvrstitev je Rogaška Slatina prejela tudi leta 2006.

ROGAŠKA SLATINA PREJELA NA EVROPSKEM TEKMOVANJU V UREJENOSTI OKOLJA SREBRNO MEDALJO ENTENTE FLORALE 2008 IN POSEBNO PRIZNANJE ZA SKRB ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI

Srebrna plaketa Entente Florale 2008	Posebno priznanje

V Rogaški Slatini so konec tedna odprli še en odsek kolesarskih stez, 1,2 kilometra dolgi odsek med Tekačevim in središčem Rogaške Slatine. To je del glavne kolesarske povezave na relaciji Celje-Dobovec. Tudi pri uresničitvi tega projekta sta sodelovala slatinska občina in Direkcija RS za ceste.

To naložbo v skupni vrednosti skoraj 1,2 milijona evrov, 41 odstotkov je prispevala Občina Rogaška Slatina, preostalo Državna direkcija za ceste, so uresničili v dveh delih. V prvem so zgradili 700 metrov kolesarske steze, razširili in uredili so tudi železniški prehod pri Treh ribnikih. Tu so na območju prehoda na obeh straneh zgradili skupni kolesarski pas in pločnik za pešce. V drugem delu so zgradili še kolesarsko stezo in pločnik ter uredili javno razsvetljavo v dolžini 500 metrov, zgraditi pa so morali še 120 metrov opornega zidu. S tem odsekom kolesarskih stez so v Rogaški Slatini še ojačali mrežo tovrstnih povezav ter tako poskrbeli za uporabnike teh vozil, ki potujejo skozi njihov kraj, pa tudi za goste tega zdraviliškega kraja, ki radi sedajo na kolo.

Da so v tej občini resnično veliko naredili za kolesarje, kaže tudi priznanje, ki so ga prejeli ob otvoritvi novega odseka kolesarskih stez. Predstavnika Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru Drago Sever in Sebastian Toplak (ta fakulteta je nacionalni koordinator evropskega projekta Bypad Platform) sta županu Branku Kidričupredala certifikat Bypad. Z njim se je Rogaška Slatina dejansko "zapeljala" na kolesarski zemljevid Evrope. Pridružila se je več kot osemdesetim mestom in občinam v enaindvajsetih državah, ki so prejeli tak certifikat. Občina Rogaška Slatina je na štiristopenjski lestvici vrednotenja kakovosti kolesarske politike dosegla tretjo razvojno stopnjo. Med slovenskimi mesti, ki so se že pridružila tej kolesarski družbi (Maribor, Murska Sobota, Kranj, Škofja Loka, Domžale, Brežice), pa je osvojila največ točk. Po mnenju predstavnikov mariborske fakultete lahko ob nadaljnjem izvajanju vseh ukrepov za izboljšanje kolesarskega prometa že v dveh, treh letih dosežejo najvišjo stopnjo.

http://www.vecer.com/clanek2010062205552201

GRAND HOTEL DONAT

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA

ZDRAVILIŠKI CENTER ROGAŠKA SLATINA