KK ROGAŠKA OBVEŠČA VSE LJUBITELJE KOLESARSTVA, EKSTREMNEGA KOLESARJENJA

IN ČLANE K LUBA,

da je član KK Rogaška David Rihtarič – Riki danes, v petek 20.8.2010 startal ob 17. uri na najtežji evropski ekstremni dirki, RAA10 – dirka okrog Avstrije.

SREČNO IN USPEŠNO, ZMAGOVALEC RAA 09 !!

Člani Kolesarskega kluba Rogaška

Spremljate ga lahko na spletu:

www.rikiteam.com  ter link na Facebook

David Rihtarič - Riki

Dirka predstavlja v Evropskem obsegu velik športni ter medijski dogodek, saj kot taka predstavlja evropsko različico najtežje ultra kolesarske dirke na svetu, dirke čez Ameriko – RAAM. Posledično je velik tudi interes različnih medijev, fotografov, redni so prenosi preko medmrežja, radia ter TVA.

Slovenijo v svetu velikokrat prepoznajo po vidnih in zavidanja vrednih dosežkih različnih športnikov. Promocija države, njenih prebivalcev in prepoznavnost se tudi s pomočjo športnikov, odraža na številnih področjih. Znani smo po tem, da kljub naši majhnosti, prisostvujemo na številnih ekstremnih športnih dogodkih. Enega takih se je v maju tega leta udeležil tudi David Rihtarič. 1182 kilometrov kolesarjenja dan in noč po mejah Slovenije, je na dirki DOS 2009 (Dirka Okoli Slovenije) prevozil v 53 urah in 45 minutah.

Trenutno se David pripravlja na Dirko Okoli Avstrije (RAA 2009), ki je dolga 2208 kilometrov. David Rihtarič rojen v Mariboru, se že 18 let aktivno ukvarja s športom – atletiko, zadnjih 8 let profesionalno. Je član slovenske in vojaške atletske ter orientacijske reprezentance, ter kategoriziran športnik pri atletski zvezi Slovenije, udeleženec številnih Svetovnih in Evropskih prvenstev v gorskih in cestnih tekih, krosih ter maratonih po vsem svetu. V letu 2006 in 2007 je bil izbran za najboljšega športnika Slovenske vojske, kar je dokaz in potrditev za njegovo predanost športu, resnost ter uspešnost. V letu 2008 je postal državni prvak v cestnem teku ter zasedel 3. mesto na državnem prvenstvu v polmaratonu in teku na 10km! Letošnje leto se je posvetil izključno kolesarstvu. Z letošnjim letom je tudi član Kolesarskega kluba Rogaška. Več o njegovih uspehih in podvigih pa si lahko preberete na internetni strani www.david.rihtaric.strani.biz Spremljali ga bomo tudi mi, tako na spletni strani www.kk-rogaska.si kot v živo na avstrijski televiziji. Če bo le šlo, tudi v živo po Štajerskem valu.

Na dirki RAA 2009, katere se bo David Rihtarič, skupaj s spremljevalno ekipo, udeležil to nedeljo želi uspešno predstavljati barve Slovenije. Dirka se začne in konča v kraju Schädling v zgornji Avstriji. Trasa dirke poteka skozi Litschau ob meji s Češko, skozi Bad Radkersburg, po večjem delu severne meje med Slovenijo in Avstrijo ter skozi številne druge obmejne kraje, med drugim tudi čez zelo znan prelaz Grossglockner, vse tja do Italije in do cilja, ponovno v Schädlingu.

Start dirke je 16. avgusta 2009 in predstavlja tako za kolesarje, kot tudi za spremljevalne ekipe, 2208 kilometrov vožnje dan in noč, brez spanja in počitka. Člani kolesarskega kluba Rogaška, Slatinčani in Slovenci, držimo pesti za našega Davida – RIKI team.

Srečno Riki!

2. MESTO

Dirka okoli Avstrije / Race Around Austria 2010
2186 km / 4 dni, 12 uri in 1 min

Problemi, problemi, problemi, pojavijo se pred vsako dirko – res ne vem, kako mi - nam to uspe? Najprej problem z mojim avtom, nato z drugim spremljevalnim vozilom. Par dni pred dirko prodam Corsico B&W in kupim z namenom »spremljevalni avto« Espace-a in po dveh dneh se mi avto pokvari…in to tako, da je še sedaj na servisu…

Hvala občini Maribor, kjer sem edino imel 100% zagotovljen kombi, drugi kombi mi odpovejo dan pred dirko - zaradi nekakšne druge prireditve, poskušam z rezervnim planom pri avto hiši, kjer sem imel tudi obljubljen kombi – smola pokvarila se je klima (kombi je nevozen)!

Stvari glede vozila še vedno neurejene, del ekipe pa se v četrtek zjutraj že pelje v Scharding, kjer je bil ponovno start. Med vožnjo kličemo v vse avto hiše po Štajerski in iščemo možnost sponzorskega vozila a vse zaman! Končno nam uspe dobiti kombi (po ugodni ceni), tako da se tudi drug (nepopoln) del ekipe odpravi v Scharding v petek zjutraj. Na žalost brez vodje ekipe – Fredija (služba)!

V četrtek smo v Schardingu prevzeli vso dokumentacijo za dirko, opremili spremljevalno vozilo z reflektorji, ozvočenjem, sledilno napravo, računalniki, GPS-om, WEB kamero, nalepkami sponzorjev,… Nato je sledil tehnični sestanek in pregled vozil ter koles in tiskovna konferenca, ob 19 uri pa podelitev štartnih številk. Dodeljena mi je bila štartna številka 11 in na progo sem se podal kot lanski zmagovalec – zadnji. Sledil je še sestanek ekipe Rikiteam-a (seveda ob pijači) in težko pričakovani zadnji normalni nočni počitek pred startom.

Drugo jutro najprej draga jutranja kavica na prelepem trgu Schardinga, zajtrk v parku, počivanje in čakanje. Prispel je še drugi del ekipe in stvari so bile urejene, mi pa pripravljeni na start.

Naj vam sedaj še predstavim letošnjo ekipo Rikiteama, ki je štela 8-9 članov:

Uroš - sodelavec in voznik spremljevalnega vozila, ki je v teh štirih dneh spal verjetno manj kot jaz (razlog kofein v nenormalnih količinah)… Prvič na takšni dirki in verjetno ne zadnjič!

Simon – Tudi on novinec v ekipi in prav tako voznik spremljevalnega vozila z nadpovprečno dozo kofeina v krvi, ki se je izredno vživel v delo in ekipo Rikiteam-a. Njemu gre tudi zahvala za ogromno stvari pred, med, na  in po dirki! Upam, da se je že naspal…

Matju – Še zadnji novinec, bratranec – informatik, ki je skrbel za vašo informiranost preko moje spletne strani, preko facebooka, web kamere,… Nikoli ne bom pozabil njegovega spanja na sedežu – zvit tako, da se je z nosom dotikal tipkovnice, čudno, da se ni zlomil!

Pavle – Predvsem serviser in odličen kuhar ter stalni član Rikiteam-a. Imel je ogromno dela s kolesom, predvsem zadnji dve noči, ko nas je nenehno pral dež.

Iztok – Je skrbel za navigacijo in vse stvari ki se začnejo z črko na e (elektriko, elektroniko,…). Pretekel je ogromno klancev ob meni in me izpodbujal – predvsem z ploskanjem;-) Že drugič na RAA.

Tadej – Bratranec in prav tako drugič na dirki okoli Avstrije, vendar letos malo manj kot lani v prvem spremljevalnem vozilu kot voznik. Drugi del poti je večina skrbel za dobro voljo in navijanje ob progi iz drugega spremljevalnega vozila.

Stane – Bratranec, ki je tudi drugič na RAA, vendar vsako leto samo do Halbenraina. Pravi, da v trejo gre rado in bo drugo leto celo dirko z nami. Voznik drugega spremljevalnega vozila in skrb za toplo hrano ekipe.

Klemen – Brat, ki se nam je pridružil drug del poti v Halbenrainu, letos se mu je izpolnila želja – biti na dirki okoli Avstrije zraven, saj lansko leto to ni bilo možno zaradi »službene odsotnosti v tujini«!

Lea – Edina ženska članica Rikiteam-a. Sestrična – fizioterapevtka (letos že diplomirana) ;-) Skrbela je predvsem za moje »goveje« noge, prav tako kot Klemen pa se nam je pridružila drugi del poti v Halbenrainu! Pogrešala je le svojega fanta, ki je bil z nami na dirki lansko leto.

Čas čakanja na start, ki se je pričel ob 17 uri, smo preživeli na trgu, kjer se je res dogajalo… Jaz sem se kot zadnji izmed sedemnajstih posameznikov podal na pot ob 17:54 uri. Adrenalin in »muzika« sta nabijala., mislim da tudi v ekipi, saj smo že v prvih kilometrih poti naredili napako in izbrali napačno vzporedno cesto. Sledila je 5 minutna kazen, ki smo jo »odslužili« na Penalty pointu osemdeset kilometrov pred ciljem. Dokaj hitro se je stemnilo, temperatura je bila odlična, napredoval sem hitro in kaj kmalu bil na tretjem oziroma drugem mestu, za mano je bil celo avstrijski favorit Strasser Christoph. Sredi noči nekje ob Češki meji sem pojedel odličen riž in nadaljeval pot takoj dalje, niti spanec me ni utrujal tako kot lani. Drug dan nekje ob Slovaški meji so se mi začele pojavljati težave z zadnjim kolesom. Pavle mi je menjal zadnje kolo in popravil tabular na Zippki. Po vročem vremenu je pot hitro minila ob Madžarski meji proti Sloveniji. Med krajšim postankom, ko sem jedel testenine me je prehitel Straser. Nisem ga izpustil izpred oči in tako sva vozila cel preostanek dneva vse do Halbenraina, kjer me je tako kot lansko leto spet čakal enkraten sprejem sorodnikov, sodelavcev, prijateljev, navijačev Rikiteam-a. Skorajda vsi v naših Rikiteam majicah - to ti da energijo za nadaljevanje. Pol urni postanek sem izkoristil za tuširanje, masažo in testenine, in pot nadaljeval proti Sobothu. Želja nam je bila prepeljat prelaz in se spustit v dolino, ter tam opraviti krajše spanje. Ampak potegnili smo še kar nekaj kilometrov dalje, tako da smo prehiteli vodilnega Fuchsa in Strasserja. Kmalu za tem sem po dveh nočeh in prevoženih skoraj tisočih kilometrih legel tudi jaz. Pol ure ni bilo dovolj, saj sem se ob poskusu vstajanja zgrudil. Ekipa se je odločila, da me pusti spat še petnajst minut. Po 45 minutah spanca sem se skobacal nazaj na kolo in »gasa« dalje. Ampak med tem sta me prehitela spet oba vodilna. Tu me je dohitela tudi štafeta - dvojic kolesarjev in del poti sem nadaljeval v družbi Franca J. Pred pričetkom krajših vzponov in spustov ter po moje najlepšega dela trase proti smučišču Obervillah sem si privoščil še testenine. V neznosni vročini smo se bližali Heiliggenblutu in pred temo prispeli na Grosglockner, kjer me je čakalo prijetno presenečenje! Na vrhu sem se hitro preoblekel in se spustil v dolino, mimo časovne postaje (kjer se je bilo možno stuširat in najesti) in mimo Strasserja, ki je spal. V tej noči sem premagal še prelaz Gerloss. Na ta prelaz sem trpel prave muke, primanjkovalo mi je spanca in s pomočjo brata, ki je tekel ob meni mi je uspelo. Hotel sem spat po spustu a je vožnja postala prenevarna, saj sem nekajkrat skoraj zapeljal s ceste. Ekipa odločila in mi privoščila polurni spanec. A ko sem hotel ponovno na kolo nas je zajel pravi vihar – bliskalo se je in deževalo kot da je usodni dan. Tako sem po odločitvi članov ekipe lahko odspal še dodatnih 15 minut. Kljub dežju sem sedel na kolo in se pričel spuščati v dolino. Mimo Innsbrucka proti prelazu Silvretta je ponovno »letelo« v lepem sončnem vremenu. Tako kot Grosglockner sem tudi Silvretto letos videl podnevi. Res sem užival v prelepem spustu iz Silvrette a pred Innsbruckom sta me čakala še dva prelaza  Fontannela in Fernpas in to ponoči. To noč je tik pred menoj odstopil Strasser (razlog pljučnica). Zaradi dežja mi je bilo res mučno kolesariti čez noč, hotel sem samo v topel suh avto – spat! Ampak ekipa ni popustila, usmilili so se me ko se je začelo daniti in to s polurnim spanjem in  po prepričevanju sem si izboril še dodatnih petnajst minut. To je bil tudi moj zadnji spanec in počitek na dirki. Ponovno je pričelo deževati in skozi Inssbruck me je fino pralo. Ko je prenehalo deževati v bližini Shwaza (kjer smo lani imeli postanek za tuširanje) sem se preoblekel in pojedel toplo juho. Pred zadnjo najtežjo nočjo me je čakal še zadnji prelaz. Spet je deževalo in tudi to zadnjo noč sem nekako preživel s pomočjo ekipe in navijačev, ki so se pripeljali iz Slovenije in me spremljali vse do cilja. Hvala Roku , Davidu, Svetlani,…

Osemdeset kilometrov pred ciljem, na Penalty pointu smo odslužili 5 minutno kazen. Prave muke so se šele začele tukaj malo pred ciljem, izmučen – ne fizično ampak psihično (telo zmore, glava pa zaradi nenaspanosti ne pusti)…zanimiv občutek! Dozdevalo se mi je, da delam treninge za hitrost in da obračamo na cesti, ter da smo se tukaj peljali že trikrat, kregal sem se s ekipo in jim pil izmučene živce! Vse sem imel prav jaz, oni nič, oni so bili tisti, ki so mi o vsem lagali in nič povedali po resnici… No s skupnimi močmi in pregovarjanji nam je uspelo ob 6 uri zjutraj prispeti  v cilj in to brez spanja in daljšega počitka zadnjih 26 ur.

Šest ur pred mano je v cilj prispel prvo uvrščeni Avstrijec Fuchs Eduard, kot drugo uvščeni z časom 108ur jaz, šest ur za mano pa je kot tretji prispel v cilj Nemec Steinberger Bernhard. Dirko je končalo dvanajst od sedemnajstih posameznikov ter dve štafeti po dva kolesarja in enajst štafet po štiri tekmovalce ter edina ženska Hanka Ebertova.

Upam, da je vse napisano v pravilnem vrstnem redu ali pa tudi ne, saj mi manjka kar nekaj »filma« in se določenih stvari sploh ne spominjam – mogoče je krivo pomanjkanje spanca, ki ga je naneslo cele štiri ure in petnajst minut.

Upam, da ste se vsaj malo vživeli v dirko, če ne preko tega mojega opisa, pa preko moje internetne strani, web kamere, facebooka, chada in kot navijači ob progi v času dirke.

Hvala vam vsem članom spremljevalne ekipe Rikiteam-a, vsem navijačem, vsem sponzorjem in donatorjem,…

Zanimivi podatki z dirke:

V 4 dneh, 12 urah in 1minuti sem:
- Prekolesaril 2186 kilometrov
- Spal 5 ur in 5 minut
- Na kolesu presedel 92 ur in 8 minut
- Povprečna hitrost na kolesu 23,97km/h
- 26 kilometrov in 644 metrov vzponov
- 38 ur 45minut vzponov (594 kilometrov) AVG +3%
- 16 ur 28 minut spustov (622 kilometrov) AVG -2%
- Pokuril cca. 35.921 kcal ?
- Povprečni pulz 117 U/M (max 190)
- Kadenca 63 O/M

Popil:
- 21 litrov Glutargoja
- 18 litrov Hyperlita
- 0,5 litra M-150 8 litrov Enshura
- 4,5 litra Sharka
- 1 liter vode Tiha
- 3,5 litra Cockte

= 56,5 litrov tekočine

Pojedel:
- 3 kose mlečnega kruha
- 21 banan
- 15 energijskih ploščic
- 15 vafeljnev/keksov
- 12 Milky Way-ev
- 1 čips (okrogla embalaža)
- 10 Maxi Kingov
- 1 porcija riža
- 4 porcije testenin
- 5 krožnikov juhe
- 3 palačinke
- 1 pizza roll
- 6 sendvičev z Nutello
- 11 sendvičev s pršutom
- 26 sendvičev s pašteto in paradižnikom

…ter ostale stvari!!!

David Rihtarič – Riki

Povezava na moj link je: www.rikiteam.com

• Naprej >